Zoranovo zavoženo, osamljeno, smisla oropano življenje se obrne na glavo, ko se odloči, da bo prevzel skrb za svojega odtujenega na smrt bolnega očeta.
Zoran dela za srbsko resničnostno oddajo. Kronično je neprespan zaradi nočne izmene - tekmovalce nadzoruje, medtem ko spijo, da bi zaznal, če bi se v tem času po naključju zgodilo kaj zanimivega. Najbolj vznemirljiv del njegove službe je trenutek, ko na skrivaj vstopi v domovanje tekmovalcev in jim napolni hladilnik. Zjutraj se vrne v stanovanje, ki ga deli z zakajenim sostanovalcem, zaspi na kavču in se zvečer ponovno vrne na delovno mesto. V tej rutini obupano vztraja, vse dokler njegov godrnjavi, trmasti, odtujeni oče ne zboli.
"Mislim, da je delo v resničnostni oddaji, z glavno nalogo opazovati ljudi med spanjem, medtem ko sam trpiš za nespečnostjo, odlična metafora za osamljenost. Igra, ki se razvije med Zoranom in udeleženko Emo, je postala idealno ozadje za upodobitev potrebe po bližini. Resničnostna televizija kot pojav me ni zanimala za družbene kritiko ali satiro /.../. Zame je resničnostna oddaja, v kateri si nenehno pod nadzorom, kjer so kamere vedno usmerjene vate, najbolj zanimiva prav zaradi osamitve, kot idealno okolje, v katerem začneš izgubljati razum." (Vladimir Tagić)
Pogovor po filmu
12. 11. ob 16:00, Kosovelova dvorana, gost: Milan Ramšak Marković (scenarist), moderator: Toni Cahunek
17. 11. ob 18:10, Kino Bežigrad, gostje: Vladimir Tagić (režiser), Andrija Kuzmanović (igralec), Milan Ramšak Marković (scenarist), Aleksandar Karaulić (direktor fotografije), Marija Stojanović (producentka), moderator: Toni Cahunek
18. 11. ob 18:10, Kosovelova dvorana, gostje: Vladimir Tagić (režiser), Andrija Kuzmanović (igralec), Aleksandar Karaulić (direktor fotografije), Marija Stojanović (producentka), moderator: Damijan Vinter